lunes, 18 de noviembre de 2013

"Preko mojih gorah ..."

ŽAL za napake prevod tega BLOG

"Preko mojih gorah ..."

Preko mojih gorah, kjer sonce vzhaja zjutraj, 
rastejo, igrajo in pojejo v moje oči ni 
tvoje otroštvo sem izgubil le spomine moje matere, 
in nihče ne živi več, da vam povem, "in vaš dedek ... ker si poklical? 

Beyond mojih gorah, kjer nežni morski nasičene maščobne kisline 
igrajo vidite drevesa in ulice poznate svoje korake, 
kot slikate, igrate s sanjami in pisanje besed 
in ljudje se spomnite me še vedno sprašuje, Dedek, zakaj nihče ne govori? 

Beyond mojih gorah, kjer velika mesta poveča 
vaše telo raste, in če se vidimo na ulicah, boste čuden 
si fotografije samo spomnite, kako ste igrali poleg mene 
kot drugega predmeta rojen, dedek ne more niti videti svoj ​​post. 

Poleg mojih gorah, kjer vlažen veter prinaša solze 
stvari, ki jih vi in jaz ne razumem, nočitev govorimo v daljavi 
, zakaj zanika, stari starši videli ljubljeni vnukinja raste ...? 
koplje in bolečine v telesu in tesnobe ... da koplje v dušo. 

Poleg mojih gorah, kjer nostalgija spominu 
slišite, ko ste spanje in vso noč menijo, da utihni, 
ker ti in jaz, moja princesa, vem, koliko ljubezni, naši spominski trgovin 
in nihče ne bo dobil izbrisala me, tako kot ti, ne reci ničesar. 

Poleg mojih gorah, kjer bo nekega dne moje oči vidijo oči 
Trenutek, dokler sonce ne ustavi kot kip ... 
bo lep trenutek, ko si poljubil moje poljube duše 
in ne govori o preteklosti, ker v preteklosti ni bilo v vašem otroštvu. 

Poleg mojih gorah, kjer morda , počiva moja duša 
slišali moj verz, morate  vrniti  prstan moje matere, 
dedek  je bil ... ampak tukaj si moje besede, vklesana 
v mojih pesmih in najti vse moje bolečine, medtem ko je tiho. 

Mountains Beyond pesmih, kjer za vas, se posvetujte, 
želim  , ko  boš starejši in je lahko za vas, razumete besede, 
veš tvoj dedek vas vsak zbujam vsako jutro ljubil tiho ... 
in da ni Bog skušal izogniti, ker moja ljubezen presega življenje in duša. 

Poleg mojih gorah, kjer vidimo  bil  lep sanje, 
božajte  je  več kot Bog, vzemi svojo  subtilno  obraz ... 
sprehod z mojo vnukinjo, le v sanjah pričakovala 
, zato sem se staram in pri tej starosti , moja duša v bolečinah ... jok.


" Más allá de mis montañas ..."

Más allá de mis montañas en donde el Sol nace por las mañanas,
creces, juegas y cantas más mi mirada no te halla
toda tu infancia me la he perdido, solo recuerdos de mis nanas
y no hay nadie mayor que te diga "¿ y a tu abuelo... porque no le llamas?

Más allá de mis montañas en donde el mar manso recala
te ven los árboles jugar y las calles conocen tus pisadas
mientras pintas, juegas a sueños y vas escribiendo palabras
y la gente que me recuerda aún se pregunta¿porque del abuelo nadie le habla?

Más allá de mis montañas en donde la gran ciudad se agranda
va creciendo tu cuerpo y si te veo en sus calles, serás una extraña,
que solo en tus fotos recuerdo como a mi lado jugabas
y a otro curso que nace, el abuelo no puede llevarte ni ver tu entrada.

Más allá de mis montañas en donde el viento húmedo trae lágrimas
de cosas que tu y yo no entendemos, de noches que nos hablamos en la distancia
¿porque a un abuelo le niegan ver crecer a su nieta amada...?
y el dolor se clava en el cuerpo y la angustia... se clava en el alma.

Más allá de mis montañas en donde la nostalgia de tu recuerdo
la oyes cuando de noche te acuestas y todos creen que callas,
porque tú y yo, mi Princesa, sabemos cuanto amor, nuestro recuerdo guarda
y nadie conseguirá borrarte de mí, por mucho que tú, no digas nada.

Más allá de mis montañas en donde algún día, mi mirada verá tu mirada
momento que hasta el Sol se parará como una estatua ...
porque será un bello momento en donde mis besos te besaran hasta el alma
y nada hablaremos del pasado porque el pasado no existió en tu infancia.

Más allá de mis montañas en donde tal vez, descanse mi alma
escucharás mis versos, te volverán a sonar mis nanas,
el abuelo se fue...pero ahí te quedan mis palabras grabadas
y en mis poemas encontrarás todo mi dolor, mientras callaba.

Más allá de mis montañas en donde los poemas para tí, hablan,
quieren que cuando seas mayor y puedas por tí, entender palabras,
sepas que tu abuelo en silencio te amó cada despertar...cada mañana
y eso, ni Dios lo intentó evitar porque mi amor va más allá de la vida y el alma.

Más allá de mis montañas en donde verte fue un bello sueño,
acariciarte fue más que a Dios, coger su sutil cara ...
pasear con mi nieta, solo en sueños lo imaginaba
y así me hago viejo y en esa vejez, mi alma de dolor ...clama.

No hay comentarios:

Publicar un comentario