Nočno potenje
Temne in črne barve, sem spremljal molk sanj
, kjer so hiše zdi krste mrtvih pokonci
in s pomočjo katere menim, da Zanijemio toploto,
ogenj ljubezni, da nekateri so. Dare oken, pridejo k meni, oddaljene spomine ur jasnosti, kjer so potenje naše telo , ampak danes se je vse posuši, sem vstati in iti in vse je tiho kot reka, saj voda posuši je še en vir. izgubil videti tako, mrtve rečne vode, bo želim ponuditi širok kanal, čisto in spominke , kjer nežno drseče vode brez podružnic ali atulladeros lahko in ribe plavajo kot pred leti, je bilo moje vode.Katera reka kanal ni, če voda ne kroži mesa kot spiva skupaj in v noči ni dobil poljub, tiho in temno noč, vendar pa je uvod v mrtvih , ki ležijo vene, ko ni čustev.Silencio v mrazu, ko sonce ni nazaj, spalne organi v postelji, samo organi, le da ,ko se nič ne rečeš in jaz ne počutim zraven mene, listi pa so hladni ... organi niso imeli znoj. In ti, daj okrog in okrog v svoji smrtni postelji hrepenenja, da nekje ...lahko pričakujemo vaše telo dovolj, da razporek si poljub in tako preživijo ure v tvojih / mojih dolgih nočeh tišine.
, kjer so hiše zdi krste mrtvih pokonci
in s pomočjo katere menim, da Zanijemio toploto,
ogenj ljubezni, da nekateri so. Dare oken, pridejo k meni, oddaljene spomine ur jasnosti, kjer so potenje naše telo , ampak danes se je vse posuši, sem vstati in iti in vse je tiho kot reka, saj voda posuši je še en vir. izgubil videti tako, mrtve rečne vode, bo želim ponuditi širok kanal, čisto in spominke , kjer nežno drseče vode brez podružnic ali atulladeros lahko in ribe plavajo kot pred leti, je bilo moje vode.Katera reka kanal ni, če voda ne kroži mesa kot spiva skupaj in v noči ni dobil poljub, tiho in temno noč, vendar pa je uvod v mrtvih , ki ležijo vene, ko ni čustev.Silencio v mrazu, ko sonce ni nazaj, spalne organi v postelji, samo organi, le da ,ko se nič ne rečeš in jaz ne počutim zraven mene, listi pa so hladni ... organi niso imeli znoj. In ti, daj okrog in okrog v svoji smrtni postelji hrepenenja, da nekje ...lahko pričakujemo vaše telo dovolj, da razporek si poljub in tako preživijo ure v tvojih / mojih dolgih nočeh tišine.
Sudores de la noche
Oscuro y de color negro, te acompaña el silencio de los sueños
en donde las casas erguidas parecen féretros de muertos
y en medio de ese adormecido calor presiento,
el fuego de amor que algunos tuvieron.
Atreves de sus ventanas, llegan a mí, lejanos recuerdos
de horas de claridad donde sudaban nuestros cuerpos
pero hoy, todo se ha secado, me levanto y me voy y todo es silencio,
como el río que se secó porque las aguas cogieron otro riachuelo.
Busco si acaso perdido, aguas de ríos muertos,
le ofrezco mi amplio cauce, limpio ya de recuerdos
donde sus aguas circulen mansas sin ramas ni atulladeros
y puedan nadar los peces como hace años, mis aguas tuvieron.
Que cauce no es río si el agua no circula por dentro
como la carne que duerme junta y de la noche no sale un beso,
silencio y noche oscura, mas bien es preludio de muertos
que yacen languidecidos cuando no hay sentimientos.
Silencio en la noche fría cuando el Sol no ha vuelto,
cuerpos dormidos en camas, solo son cuerpos, solo eso,
cuando nada me dices y yo ni a mi lado te siento,
las sabanas siguen frías...los cuerpos, sudor no tuvieron.
Y tú, das vueltas y más vueltas en tu lecho de muerto
añorando que en algún sitio... podrían esperar tu cuerpo,
bastaría una mirada para arrancarte un beso
y así pasas las horas, en tus/mis largas noches de silencio.
en donde las casas erguidas parecen féretros de muertos
y en medio de ese adormecido calor presiento,
el fuego de amor que algunos tuvieron.
Atreves de sus ventanas, llegan a mí, lejanos recuerdos
de horas de claridad donde sudaban nuestros cuerpos
pero hoy, todo se ha secado, me levanto y me voy y todo es silencio,
como el río que se secó porque las aguas cogieron otro riachuelo.
Busco si acaso perdido, aguas de ríos muertos,
le ofrezco mi amplio cauce, limpio ya de recuerdos
donde sus aguas circulen mansas sin ramas ni atulladeros
y puedan nadar los peces como hace años, mis aguas tuvieron.
Que cauce no es río si el agua no circula por dentro
como la carne que duerme junta y de la noche no sale un beso,
silencio y noche oscura, mas bien es preludio de muertos
que yacen languidecidos cuando no hay sentimientos.
Silencio en la noche fría cuando el Sol no ha vuelto,
cuerpos dormidos en camas, solo son cuerpos, solo eso,
cuando nada me dices y yo ni a mi lado te siento,
las sabanas siguen frías...los cuerpos, sudor no tuvieron.
Y tú, das vueltas y más vueltas en tu lecho de muerto
añorando que en algún sitio... podrían esperar tu cuerpo,
bastaría una mirada para arrancarte un beso
y así pasas las horas, en tus/mis largas noches de silencio.
No hay comentarios:
Publicar un comentario