miércoles, 13 de noviembre de 2013

"" Ko nekdo umre .. prvi del ... umre preveč .. ""


ŽAL za napake prevod tega BLOG

"" Ko nekdo umre .. prvi del ... umre preveč .. ""



Kot sanjskem cilju spomin znova pojavi ne umre, 
ampak pogledajo stran, kot da ljubimec ni bila jaz 
počutim čudno, ko pomislim, kako sem te ljubil in to je to. 

med, da ne priznavajo boemski in osamljenost, ki me pokriva Danes 
se ne spomnim ptic, ki kalijo v meni, 
da so sedaj moje sanje so strasti tako hitro. 

Zdaj vidite podaš lepa in lepo, vendar ne spremeni mojo kri in moje srce, 
danes ni niti pogledati daleč, da bi videli polna strasti, 
 je danes, rozine in vse, kar je, ker nisem tista, ki te ljubim. 

In še vedno prilepljen zlomljenih jedi, zdrobljen danes 
ne more vrniti ogenj, da gorijo led je 
levo, cel dan ponoči in te ljubila ... umrl. 

spomnim čudno Ampak danes, z istim peresom, vendar brez strasti 
, kot da je zadnji vlak oddaljilo od te postaje, od dveh, 
najde si odšel v pozabo ... kar naprej dogaja, ampak ko sem bil ? ... 

čuden občutek, ki ga isti pišete danes in včeraj sanjal, delijo 
, da bi ista kri, ki teče skozi isti organ, ne čutijo še danes 
, da je ogenj ljubezni .... volvoretas tiste, ki niso njegovega srca plapolanje. 

Pustila ali te je zapustila ...., ne spomnim se kdo je najprej odšel 
samo vem, da je umrl in veliko ljubezni, ni bilo nič levo, 
sam tava spomine, kot so veter, kot lahko in .... Umrl 

In tako se počutite, ko ste zamudili strast je danes v pozabo 
, brez slabih spominov, ampak tudi brez nostalgije starega ljubezni, 
sem te ljubila, ne dvomim ... prosto ... ne čutijo svojo toplino. 

Kaj bi lahko bil, vendar je bil ljubezen ali tuga življenje, 
ne glede na to, da išče drugo, kdo postavlja drug gumb, 
ki je v zadnjih letih doživela naučiti živeti sam, tako kot luna pogreša sonce 

Obstajajo tisti, ki radi jutri ... ampak popoldne ... Vse je izgubljeno, 
spanje brez tega spomina in naslednje jutro ljubezen, Hala ... še en gumb, 
bolj sem ljubeč, ki daje vse in celo oči zrasel še en gumb. 

In tako je zaklenjen v moji jami .. . pobeg nekoga, ki prinaša nov gumb, 
da sem zadovoljen z mojimi spomini celo tiste sanje ... samo danes ... sanje so 
že moj zadnji vlak je odšel in da je avto .... Grem.


"" Cuando algo de uno se muere.. parte de uno... muere también..""



Como un sueño acabado reaparece del recuerdo que no murió,
pero también me veo lejos como si el amante no fuera yo
que me siento extraño cuando pienso lo mucho que te amé y se acabó.

No me reconozco entre aquel bohemio y la soledad que me cubre hoy,
ni tan siquiera recuerdo los pajarillos que brotaban en mi interior,
que lejos han quedado mis sueños de aquella pasión veloz.

Hoy te veo pasar bella y hermosa pero mi sangre ya no altera mi corazón,
hoy ni tan siquiera busco a lo lejos verte lleno de pasión,
 hoy, pasas y nada queda porque ya no soy el mismo que te amó.

Y como platos rotos que aún pegados, hoy rotos son,
no puede volver el fuego a quemar el hielo que quedó
tu te fuiste, el día pasó a la noche y el que te amó ... murió.

Pero hoy lo recuerdo extraño, con la misma pluma pero sin pasión
como si el último tren que ha partido de aquella estación, de los dos,
te halla dejado en el olvido...él siguió su camino pero ¿donde he quedado yo ...?

Extraño sentimiento compartido por el mismo que hoy te escribe y ayer soñó,
que siendo la misma sangre que recorre el mismo cuerpo, no siente hoy
aquel fuego por amarte.... aquellas volvoretas que no revolotean su corazón.

Te fuiste o te dejé partir...., ya no recuerdo quien primero marchó
solo sé que aquello ha muerto y de tanto amor, nada quedó,
solo, recuerdos que vagan como el viento de lo que pudo ser y .... murió

Y así se siente cuando se pasa de la pasión al olvido de hoy
sin malos recuerdos pero también sin añoranzas de un viejo amor,
yo te amé, no tengas dudas... tu libremente... no sentiste su calor.

Lo que pudo haber sido y no fue es vida de amor o desamor,
no es cuestión de buscar otro como quien pone otro botón,
que con los años vividos aprendes a vivir solo, como la luna no alcanza al Sol.

Los hay que aman de mañana... pero por la tarde ... todo se perdió,
duermen sin ese recuerdo y a la mañana siguiente aman, hala...otro botón,
más yo soy de los que al amar lo da todo y hasta el ojal creció para otro botón.

Y así, encerrado en mi cueva... escapando a quien traiga un nuevo botón,
soy feliz con mis recuerdos incluso aquellos sueños... que solo hoy ...sueños son,
que ya mi último tren ha partido y en ese vagón .... solo voy yo.

No hay comentarios:

Publicar un comentario