lunes, 18 de noviembre de 2013

"" "Mak,,,," ""

ŽAL za napake prevod tega BLOG

"" "Mak,,,," ""

Bog pesnikov ... ker nikoli ne nauči brati ...
ni to več ... in se ne zavedaš, kaj hočem reči? ...
dekle, ki se glasi zgodbo villains, princev in princes ...!
"je, kot pravi Bog pesnikov, zakaj okna in potegnil vrata! ... ne morem Ne bi smela ... vendar pa sta molk me utopi, da sem ... ampak zakoni moških ni pošteno ... in preden rečeš ... umrem! ga, če mu bo v pravljici ...? Dogaja ... Zgodbe so sanje ...!teči ... moje sanje ljubezenske poezije, je treba skriti, kjer je žal. SIIII ... vrgel skozi okno ... in vrata ... Raztrgal sem tako močno, da je strmoglavilo , ker po tolikih dneh brez predstavitvi svoje uspavanke ... ko je prišel nazaj, sem spet dobila moč moje duše in tako z dve luknji ... odprto .... ne boste morali poklicati mojo jamo, odprl svoje srce, tam upam. Že ... Bog pesnikov ... je dejal in odvaja moje obžalovanje, vendar vidim, kako ta otrok brati verjeti ... Kaj čudno ... Nisem razumel zgodbo? Pesniški ki ljubi zapletejo, če menite, da jih trpijo toliko ..!pokriva usta ... Bog pesnikov za želijo, da ji povem .................. SILENCE ... je tisto, kar moramo varčevati, PLUS DEAD SILENCE , saj lahko ona ni nikoli Imagine That VAŠE PESMI VETER ... nič več kot to čutila, v vaši TIŠINE pustite, da letijo s tvoje pisalo ... Zdaj, ko je odkrila POEZIJE! hvala ... Bog pesnikov ... imaš prav, nikoli ne reci, da te ljubim ... ampak ... ljubezen v moji tišini ... Ne ustavi me, čeprav veter ustavi piha več ... vaše božanske besede ... samo, da so res ... ko je pesnik pisanje ljubezen tako intenzivno ... človekove ljudje ... verjamejo, da so le sanje. 


""" LAS AMAPOLAS ,,,,"""

¡¡¡ Dios de los Poetas ...¿ porque ella al leerlo nunca se entera ...
acaso no es mayor ... y no se da cuenta, lo que decirle quiero...?
¡¡¡cual niña que lee un cuento de villanos, Príncipes y Princesas...!!!
¡ como decirle, Dios de los Poetas el porque arranqué la ventana y la puerta!!

¡¡¡ No puedo ... no debo ... pero me ahoga tanto el silencio que llevo ...
pero las leyes de los hombres no son justas...y antes de decir...muero!!!
¿ acaso se lo cuento en un cuento...? ¡¡que va ... los cuentos son sueños...!!!
y este ... mi sueño de amor poético, debe quedar oculto,allí donde lo siento.

¡¡¡Siiii... tiré la ventana ... y la puerta ... la arranqué tan fuerte que fue al suelo
porque después de tantos días sin oír tus nanas ... cuando esta volvieron,
recobré la fuerza de mi alma y así, con los dos huecos ... abiertos ....
no tendrás que llamar a mi cueva, donde abierto mi corazón, allí te espero.

¡¡¡ Ya está... Dios de los Poetas ... ya está dicho y desahogado mi lamento
pero verás como esa niña al leerlo creerá ... ¿ que extraño ... que no entendí el cuento?
¡¡¡que complicados amores Poéticos cuando al sentirlos, sufrimos tanto ..!!!
¡¡tápame la boca... Dios de los Poetas por querer decirle que la ..................

¡¡¡SILENCIO ...ES LO QUE DEBES GUARDAR, MÁS UN SILENCIO MUERTO
PUES ELLA JAMÁS PUEDE IMAGINAR QUE TUS POEMAS AL VIENTO...
NO SON MÁS QUE LO QUE POR ELLA SIENTES, ALLÁ EN TU SILENCIO
¡¡¡ DÉJALA VOLAR CON SU PLUMA...AHORA QUE LA POESÍA HA DESCUBIERTO!!

¡¡¡Gracias... Dios de los Poetas... tienes razón, jamás le diré que la quiero ...
pero ... amarla en mi silencio ... no me lo impedirá aunque deje de soplar el viento
más... tus divinas palabras ... solo son verdades ... cuando el Poeta está escribiendo
ama con tanta intensidad ... que las personas humanas ...creen que solo son sueños.

No hay comentarios:

Publicar un comentario