martes, 12 de noviembre de 2013

Pesnik sanjal ¿.... ali je to res ...? !

ŽAL za napake prevod tega BLOG

Pesnik sanjal ¿.... ali je to res ...? !

Tisto jutro, pesnik stal osupel,
je bilo sanj ... ali je bilo res kaj se je zgodilo?
Real zdelo .. je bil buden Ali so bile samo sanje ..
da se je zdelo tako resnično ... da se to ne zgodi pri ljudeh ...?. Zapomnite si, da v svoji stari postelji ... je bilo laže ... z lučmi off in telesa boli in utrujena, ko sta bili dve modri luči, ki jih odda na vratih ... kot dva otroka igrajo v parku in obstal na strehi. se je zdrznil, da si tam negibno in čutil glas dečka govori .. - kdo so ... zli duhovi so morda ..? Sem vas boli ..! , ali ste prišli iskati mojo osamljeno dušo ... da bi Potepuški vlačimo ali če moji smrti ... nastaja ... in jaz tukaj nisem slišal ... - Mirna Pesnika .... smo dve mali angeli, ki pridejo za nekaj časa ... se zahvalil vso ljubezen za naše ljubljene matere, ki jo daje vaš - Moj ... ne bodite zmedeni na vašem potovanju abreis prejemnika? ... - Pesnik ... Poet ... s tem poljubom ljubezni ... vedeli, na koga ste dali všeč! - In kot veste ... če stojiš tam .. tako daleč, da si ...?- Vsak večer smo spali na blazino in iztegnite roke in ko leži ... ne vedo, da vzglavnik ... so naše roke in božali obraz ... glavnik lasje ... in poljubi ... vaše telo napolni. - In zdaj vidimo pisati pesmi, ki so pred 25 leti zapustil pozabljena in zdaj smo videli bolj srečna ... in verjamem, da čutimo, ko govorimo in zdaj razume, da nismo umrli ... vendar je še vedno čaka in zdaj ne vidim ... kot ti .... AMAR odkril, da ne more gledati na njega ... sem naredil ničesar .... ali karkoli, da je v svojem srcu .. ne ostanejo stare ... to povem ... karkoli rečem ... in koliko bi rad povedal .... ampak jaz sem neumna in Žulj -Pa se vam zdi, da ljubezen ... zato, ker je ponoči ..pri branju pesmi .. glej ga, polno sreče ... kot če te časovne ljubezni .... kot še nikoli tiho, ljubil. "Od vseh .. Poet ... srečna najlepša hvala za tisto, kar bi bilo .. in ljubezen, ki ste jih dal od nas, kjer smo .... Prav tako vam bomo zagotovili ...govoriti o ljubiš tako .. ji ponoči .... bodo zadovoljni ... in z veseljem vam bomo na njegovi strani ... - hvala angelčkov ... Še naprej bom, da ga ljubim ... ampak ne bom nikoli poljubil tvoje ustnice.


¡¡¡¡ ¿¿ Soñó el Poeta .... o fué cierto ...?? !!!!!!!!

Aquella mañana, el Poeta se levantó sobresaltado,
¿ había sido un sueño ... o fue verdad lo que había pasado?
real le parecía.. despierto había estado ¿ o solo fue un sueño ..
que le pareció tan real ... que eso no le pasa a los humanos...?.

Solo recordaba que en su vieja cama ... se había tumbado ...
con las luces apagadas y con el cuerpo dolido y cansado,
cuando dos luces azules por el portillo se colaron ...
parecían dos niños jugando en el parque y en el techo se pararon.

Se asustó al verlas allí quietas y sintió la voz de un niño hablando..
-¿ quienes sois ... acaso sois malos espíritus..? ¡¡yo no os he hecho daño..!!!
o venís a buscar mi solitaria alma ...  para llevarla errante por ahí paseando
o sí mi muerte ... se halla producido ... y yo aquí no me he enterado ...

-¡¡¡ Tranquilo Poeta .... que somos dos pequeños Ángeles que venimos un rato ...
para agradecerte todo el cariño que a nuestra amada madre, tu le estás dando
-¿ A mi... no os abreis confundido en vuestro viaje de destinatario ...?
-¡¡¡ Poeta... Poeta ... con este beso de amor ... sabrás a quien AMOR le has dado !!!

-¿ Y como lo sabéis ... si vosotros estáis allí .. tan lejos para mirarlo ...?
- Todas las noches nos acostamos sobre su almohada y estiramos los brazos
así cuando ella se acuesta ... no sabe que la almohada... son nuestros brazos
y le acariciamos la cara ... le peinamos el pelo ... y de besos...su cuerpo llenamos.

- Y ahora ya la vemos escribir Poemas que hace 25 años había dejado olvidados
y ahora la vemos más feliz ... y hasta creemos que nos siente cuando le hablamos
y ahora comprende que no hemos muerto ... sino que la seguimos esperando
y ahora sin vernos ... igual que a ti .... descubrió que se puede AMAR sin mirarlo...

Yo nada he hecho.... ni nada que en su corazón .. no permaneciera de antaño ...
pues decirle ... nada le digo ...¡¡¡¡ y cuanto me gustaría contarle ....pero soy mudo y callo
-Pues parecéis enamorados ... porque ella en las noches .. cuando lee tus cantos..
la vemos llena de felicidad ... como si esta vez amara.... como nunca en silencio, ha amado.

-Por todo ello..  Poeta ... muchas gracias por lo feliz que la haces .. y el amor que le has dado
nosotros desde donde estamos .... también velaremos por ti ... para que le hables de AMOR
y así.. ella por la noche .... se sentirá feliz ...y nos sentiremos felices a su lado ...
- gracias Angelillos ... amor le seguiré dando ... aunque nunca tendré un beso de sus labios.

No hay comentarios:

Publicar un comentario