domingo, 12 de febrero de 2017

DEL "" "Če MANGALLONA" ""

Posvečena HIŠI-MUZEJA naslovom "MANGALLONA" v Cangas de Morrazo-Pontevedra-ŠPANIJI (amangallona@gmail.com~~HEAD=pobj) in
Ustvarjalec in režiser CAMILO Caamaño Gestido

http://mangallona.blogspot.com.es camanoxestido@gmail.com


                                   DEL "" "Če MANGALLONA" ""
Spomnim se, kot ste bili pred in nekaj skrivnostnega, kar mi je povedal o tebi,
majhna, zelo stare, stare obleke ... in celo temno ...
obdan z zelo visokim plevelom .... izogibanje ljudem, ...
 za tistega, ki ga ne trpijo, skrito, za tiste, ki so mimo.

Je dejal, da v tem den ... živel ... en Meiga ...
in od tam ..... mitologijah fevered nevednih glavah,
Črn, ki je svojo zgodbo povedal ... ni bilo več strah vas,
vendar pa niso vedeli, da Meigas ... lahko se boste smejali ali trpijo.

Prepričan sem, da je samo stara ženska, ki je živel tam,
"Nevednost ljudi, ki razglaša svojo obleko samo za smeh
"To je stara Meiga, ki živi v Mangallona, ​​stran od tam,
da polna luna noči, poje duše otrok, da živijo !!!

"In če Meiga ven ... kaj ...? Ali ne veš, da obstajajo dobri Meigas
ljubeče srce, ki dekletom ali jih opustili stran želela
več ne trpijo .... zavist ljudi ... za hudobijo človeka ...
krivice iz lastnikov zemljišč ... v tem času, so bili tam ...?


"Prišlo je do Meiga ... Yesss ...? Je Rosalia de Castro ni bila lepa Meiga
bolečina, veselje, ljubezen ... in celo največji Poetika strast ...
v njenem sladko napisati, da je začarala s svojimi lepimi dušo Poezij .....
... Ljubitelji in ljubil poučevanje verze ... veselje, ki želijo živeti?

"To je živel Meiga .... ja gospod .... ampak to je moralo biti tako kot angeli
..¡ Ker jaz tako mislim ...? Zdaj, če ste na obisku Mangallona ... namesto pisku,
zajema staro hišo .... "Zdaj, če greš tja ... ART vidijo samo oči
mirne in lepe slike, fine kamnite skulpture in lesene ... ART končno.

"Zasluga je umetnik, ki je dal novo življenje v temi, ki je bila tam ... !!!
"Ti neumni ... to nerojenega enega izvajalca, da umetnost lahko počutijo ...
če Mangallona ga je živel ... ena Meiga zlo oko, kot so megla,
da če je tako ... bi uničila njegovo zlo moči izvajalca in ne bi mogel živeti tam ... !!!

Zato plazme v svojih slikah, oblikuje kamen in les ... 'reči ... !!!
ker čuti Meiga ... starko, ki je živel in še vedno živi ... tam ...
sladkost ... v toplih nočeh polne lune .... bo vaša duša mir pride,
navdihuje svoje vedro um ... ki daje Meiga in umetnosti, je vseeno to za vas.

Ampak ne sprašuj umetnika ... ker bo skriti .. samo zase ...
Poleg tega vem, da je dobro Meiga, ki je živel dolgo nazaj ... ... tam ...
je za umetnika prijatelj, mati, žena ... in celo ljubeč spremljevalec ..
ki v toplih nočeh polne lune, navdihuje, in zato je, barve in ...
   
Z afecto._ Eugenio Tievo Parcero

DEDICADA A LA CASA-MUSEO “A MANGALLONA” DE CANGAS DE MORRAZO-PONTEVEDRA-ESPAÑA ( amangallona@gmail.com ) Y A
SU CREADOR Y DIRECTOR  CAMILO CAAMAÑO GESTIDO

http://mangallona.blogspot.com.es camanoxestido@gmail.com


                                   PRIMERA PARTE “”” A MANGALLONA “””
Te recuerdo como antes eras y alguna cosa misteriosa me hablaron de ti,
pequeña, muy anciana, de ropas viejas... y hasta tenebrosa...
rodeada de malezas  muy altas.... como  evitando a la gente...
 para que más no te hicieran sufrir, oculta, para los que pasaban por allí.

Decían que en dentro de esa guarida... habitaba... una Meiga...
y a partir de ahí..... Mitologías de mentes ignorantes  calenturientas,
cual más negra fuera su historia contada... más miedo había de ti,
pero nunca supieron que las Meigas... te pueden hacer reír ó sufrir.

Estoy seguro que simplemente era una anciana, la que vivía allí,
¡¡¡ ignorancia del  Pueblo que por sus ropas proclama solo para reír
¡¡¡ es una Meiga vieja la que vive en la Mangallona, apartarse de ahí,
que por las noches de Luna Llena, le come el alma a los niños, para vivir!!!

¡¡¡ Y si una Meiga fuera ...¿qué...? ¿acaso no saben que hay Meigas buenas
de corazón amante, cual doncellas abandonadas o ellas, apartarse quisieron
para más no sufrir.... las envidias de la gente...la maldad de los hombres...
la injusticias de los terratenientes... que en aquel tiempo, existían allí...?


¡¡¡ Había una Meiga ...Siiii ...? ¿Es que Rosalía de Castro no fue una bella Meiga
del dolor, de la alegría, del amor ... y hasta de la más grande pasión Poética ...
en su dulce escribir, que embrujó con sus bellos Poemas del alma .....
a amantes y amadas ... enseñando con sus Versos ... la alegría  de querer vivir?

¡¡¡ Vivió una Meiga.... si señores .... pero debió ser como los mismos Ángeles
..¡ porque lo pienso así ...?ahora, si vas de visita a la Mangallona... en vez de silbas,
cubriendo la vieja Casona .... ¡¡¡ ahora si vas por allí... solo ARTE verán tus ojos
en mansos y bellos cuadros, en esculturas de fina piedra  y de madera ...ARTE al fin.

¡¡¡ El mérito es del Artista que le dio nueva vida a las penumbras que había allí...!!!
¡¡¡insensatos ... que aún no ha nacido un solo Artista que el Arte pueda sentir ...
si en la Mangallona  hubiese habitado ... una malvada Meiga de ojos como la niebla,
que de ser así ...su Poder malvado destruiría al Artista y jamás podría allí... vivir!!!

Por eso plasma en sus cuadros, moldea la piedra y de la madera...¡¡ que decir...!!!
porque él siente  a la anciana Meiga ... que vivió y sigue viviendo... allí ...
su dulzura ... en las cálidas noches de Luna Llena .... su Paz que del alma le llega,
inspirando su mente serena... que la Meiga le entrega y en Arte, lo convierte para ti.

Pero no se lo preguntes al Artista ...porque él lo ocultará .. solo para sí ...
más, yo sé que esa buena Meiga, que hace mucho tiempo ... vivía ... allí ...
es para el Artista una amiga, madre, esposa ... y hasta amante compañera ..
que en las cálidas noches de Luna Llena, le inspira, y por eso él, pinta así...
   
Con afecto._ Eugenio Tievo Parcero

No hay comentarios:

Publicar un comentario