lunes, 31 de marzo de 2014

"" "" "" The Wind Manso galebov ... "" "" ""



"" "" "" The Wind Manso galebov ... "" "" ""

Nekega dne veter postaja Manso de las Gaviotas na vzhodu 
in nihče ne bo opazil, svojo prisotnost, ko pridem nasmejan, 
ker sem samo vedeti, kaj hoče, ko me je videl v oči 
mi povej ... "" To je tvoj čas .. ., in veš zakaj ... sem prišel pogledat. " dan bodo leteli z drugimi pticami in "oni" ne bo nikoli razumel , saj je prišel veter Manso, skrbijo le za opravljanje svojih nalog , saj so me prosili, za vedno ... čutiš? ... in ni treba znova skriti grenak depresijo, ki je moje telo. Kateri kdaj eno vprašanje iz svojih ust, kaj čutite, moje življenje izven oblikovali svoje odločitve ne misli moje,čudno se počutim ... kot tujca .... v svojem življenju, ko sem ti dal vse, kar je v moji krvi .... imel .... bom walker ali romar cesta .... od ljudstva .... villa .... ali pa bo na ulice berač prosila stoje ali kleče telo bo spal na tleh s kartona na vrhu ... ali pa tisti, ki je ni bilo že znano, ali Družina je nekoč imela ... Ampak vsaj jaz bom gospodar moj prazna in moja samota dneva, ne da bi čakala, da sem razumel in sem vprašal, kaj je moje življenje, sem ti dala vse in nikoli ni hotel razumeti, kdo je oče je vendar vsaj razumeti, kdo so njihovi umi oslabeli, da mine. niso krivi počutim opustila, ne da bi njegovo podjetje in dobro ... bolje, ker vedo o njih .... Evil jih požrl , ampak ona in jaz poznam in vem, veliko zlo hodi tja, kjer ji in ona ve, da jaz vem ... ali pa se mora skrivati ​​svojo jezo iti. Šele ko bo dan v mojem svobode in vaše narobe, moje telo sprosti odločitve razumeti svoje življenje in neuspehe njihovi usodi in začel razumeli mojo tišino, ko sedi na njihovih obrazih ... veter Manso de Las Gaviotas na Vzhodu ... kje letim ...


"""" "" El Manso Viento de las Gaviotas ...""""""

Algún día llegará el Manso Viento de las Gaviotas por el Oriente
y nadie notará su presencia cuando sonriente a mi llegue,
pues solo yo sabré lo que él quiere, cuando al verme a los ojos
me diga..."" es tu hora ... y ya sabes porque he venido a verte ...".

Volarán por el día los demás pájaros y "ellos" nunca entenderán
porque vino el Manso Viento, solo se preocuparan de sus quehaceres
que como siempre jamás me han preguntado ... ¿ que sientes ...?
y no tendré que disimular más, la amarga depresión que mi cuerpo tiene.

Que nunca una sola pregunta de sus bocas por saber lo que uno siente,
ajenos a mi vida formaron  sus decisiones sin pensar en las mías,
extraño me hicieron sentir ... como un extranjero .... en sus propias vidas,
cuando yo les dí todo lo que más adentro de mi sangre .... había ....

Seré caminante o peregrino de caminos .... de pueblos .... de villas ....
o seré mendigo en una calle que pide limosna de pie o de rodillas,
seré cuerpo que duerme en el suelo con cartones encima ...
o seré el que ya no sabe quien fue o si tuvo alguna vez familia ...

Pero al menos seré dueño de mis vacíos y de mis soledades del día,
sin esperar que me comprendan ni que me pregunten que es de mi vida,
yo todo les dí y nunca quisieron entender quien era el padre que tenían
pero menos entendieron quien sus mentes atrofió para la mía.

Ellos no son culpables de hacerme sentir abandonado sin su compañía
y mejor así ... porque de saberlo....sobre ellos el Mal les devoraría
pero ella y yo nos conocemos y sé muy bien hasta donde su maldad camina
y ella sabe que por yo saberlo ... debo ocultárselo o a ellos irá su ira.

Solo cuando el día de mi libertad y de su mal, mi cuerpo se libere
entenderán las decisiones de sus vidas y los fracasos de sus suertes
y empezaran a comprender mis silencios, cuando sientan en sus caras ...
el Manso Viento de las Gaviotas por el Oriente ... a donde yo vuele ...

"Eagle in sanjač ..."


      "Eagle in sanjač ..."

Stoji pred pečine, videli letenja orla
- Kaj delaš tam, bedak ...? Če padeš ... ne vstati ...
- Pustite me do trpljenja ... da bodo leteli ...
daje svobodo, da mojih sanj ... ranjenih jih damo ...

- Čakaj ... mislim, da si nor ... in če se slečeš,
se bodo zbrali v vaš let ... če bom moral kopati svoje kremplje!
- Naj leteti kot Cuervo in mojo bolečino .. krila ...
že je zvezda postala žalosten zvok ... ko dawn ..

- To je v redu sem ... to ... ali pa svetniki vas spremljajo ...!
iti, počakaj malo ... ne izvlečejo svoje kremplje ...
in mi povej, kako ... da je lepa aurora zjutraj ...
Povej mi kaj o tvojih očeh .. oba sta motena dušo! ...

Aww ... Eagle ... če bom imel čas ... in sem ti rekel ...
vzemite s seboj ... pod plaščem vaših kril ..!
- Daj no, jaz sem že nemirni in mislim, da ... bolezen!
Je bil angel ... morska deklica ... voda ali surf zjutraj ..?

- Videla sem jo dosegel vasi nekega jutra ... tako kot druge zjutraj,
Njene oči so kot zvezde ... Northern Lights .. očmi,
njena blond lasje, ki letijo v zlato veter meša lase,
Ruby je njene prsi ... da je pritegnila mojo pozornost ...

-Videl sem ... Videl sem nebesa ... če raj, ki plujejo volvoretas kot moj ljubljeni,
Njegov korak je bila družba ... kot ples, ki se nikoli ne konča ...
Sweet mahati z rokami ... sem pogledal trdijo,
in da vidim, tesar ptico, srčki, obdavčene na drevesu sem bila ujeta

- Halo, "je dejal sem, da so ljudje, ki jih ne ... ste clueless ...?
-Ne ... sem hodil veliko lun čez doline in gore ...
in končno našel odgovor ... ko moje srce je dejal .. sprehod ..!
- Na tem mestu bi lahko odgovorili ... kolikor nazaj cvet ...!

Torej .. Prepričan sem, da je zdaj, bom pustil tiho jutri zjutraj ...
- Kako ste šli ... če sem šele prišel ... in vidim, da se znajdete našel ničesar
- Ti si princ mojih sanj, ki sem pogledal za brzice, ki jih zore ..
- Sem rekel, ... da morda ... ... to sem jaz govoriš ...?

Lokomotive so srčno-tac-tac ... žile eksplozivni ...
- Čakaj ... enkrat mi povej .. zvezda vašimi očmi se absorbira moje oči ...
"Videl sem te ... in letim v sotesko gorami ...
- Vzemi me s sabo na letalo ... saj ne vidim ... je vse počutim mene ..!

In skok žleb kot on ni razumel ničesar ...
Odprl roke na veter ... in dva angela prišla v puščati ...
Good-bye s poljubom ... "sem rekla, nasmejan z očmi ......
- Ne odhajaj ... čakaj ... bom letel ... padem na tla, čeprav ...

In zdaj sem tu ... trmasta Eagle pripravljen za njo ... z mojo prazno dušo
in Sun se mi zdi, dim sijaj zore ...
kot ona ... naj razširi moje roke išče moj ljubljeni
l, če me stane življenje ... in ugotovi, angeli zbrali mi krila.

- Zdaj razumem ... nora ljubezen rožmarin ... to je prava ljubezen ...
poglej moje krilih ... poglej moj let, se bom naučil, da odpravi svoj polet,
leteti z vetrom, da plezati gore v nebo
Spusti se sedaj ... in pogledam skozi noč in sanje ...!

In niso nikoli ustavili pluje in včasih pride nazaj,
Eagle čaka v stari strugi ...
in pravijo, da so videli orel leteti po nebu,
med dva angela poslal lassoed ... dva poljub 


         “ La Águila y el Soñador…”

De pie, frente el acantilado, veía el vuelo de la Águila
-¿Qué haces ahí, insensato …? Si te caes… no te levantas …
- déjame con mis sufrimientos … que volar será …
dar libertad a mis sueños … heridos por una dama …

-¡¡¡ Espera… que me parece que estás chiflado… y si te tiras,
te recogeré en tu vuelo … aunque te tenga que clavar mis garras!!!
-¡¡¡ Déjame volar como el Cuervo y mi dolor .. sus alas …
que ya el lucero se ha vuelto triste … cuando suena una alborada ..

-¡¡¡Que razón tenía yo… a este…ni los santos le acompañan …!!!
anda, espera un poco… no me hagas clavarte mis garras …
y cuéntame como era de bella … esa aurora de la mañana …
¡¡¡ háblame de sus ojos .. que tanto te han trastornado el alma…!!!

¡¡¡ Ayy… Águila … si tiempo tuviera … y te contara …
la llevarías contigo … bajo el manto de tus alas ..!!!
-¡¡¡vamos hombre, que ya estoy intranquilo y me mareo de pensarla…!!!
¿ acaso era un Ángel… una sirena del agua… o la resaca de la mañana..?

- La vi llegar al pueblo una mañana … como otras mañanas,
sus ojos eran como luceros … auroras boreales .. su mirada,
su pelo rubio como el oro que volaba al viento su melena agitada,
sus pechos … era rubíes que atraían mi mirada …

-Yo la vi… y vi el cielo… si en el cielo vuelan volvoretas como mi amada,
su andar era firme … como una danza que nunca se acaba…
sus brazos en dulce vaivén … parecía que me reclamaban,
y el pájaro carpintero al verla, corazones gravó sobre el árbol que agarrado estaba

-¿¿Hola- le dije- del pueblo no eres…¿estás desorientada…?
-No … llevo caminando muchas lunas…crucé valles y montañas
y por fin encontré la respuesta… cuando mi corazón dijo .. ¡¡¡ anda..!!
-¿ en este Pueblo puede haber respuesta … para una flor tan lejana…!!!

-Así es ..estoy segura que ahora , marcharé tranquila … mañana por la mañana
-¿Cómo te vas ha marchar… si acabas de llegar… y no veo que hallas encontrado nada
-¡¡¡ Eres tú, príncipe de mis sueños a quien busqué por la corredeiras, por las alboradas..
-¿Yo… eso has dicho… soy acaso yo … eso de que hablas…?

El corazón eran locomotoras de tac-tac- … venas que estallaban…
-¡¡¡ espera… dímelo otra vez.. que el lucero de tus ojos ha absorbido mi mirada…
-Ya te he visto… y me voy al barranco para volar más allá de las montañas…
-¡¡¡Llévame contigo en ese vuelo…que sin verte…siento que todo se me apaga..!!!

Y del barranco salto mientras él no entendía nada …
Abrió sus brazos al viento…y dos ángeles vinieron a buscarla …
-Adiós ...-con un beso le dijo …sonriendo con su mirada …
-¡¡¡ No te vayas …espera…que yo volaré…aunque al suelo me caiga…

-Y aquí estoy, terca Águila…dispuesto a seguirla…con mi vacía alma,
que ya el Sol me parece, tenue resplandor de alboradas …,
déjame que como ella… extienda mis brazos buscando a mi amada
aunque me cueste l vida…y no halla ángeles que recojan mis alas.

-¡¡¡ Ahora te entiendo…chiflado romero… que amar, es verdad que amas…
mira mis alas… mira mi vuelo, yo te enseñaré a levantar tu vuelo,
a volar a través del viento, a subir montañas hasta el cielo
¡¡¡tírate ahora … y búscala a través de las noches y el sueño…!!!

Y cuentan que nunca paró de volar y a veces viene de regreso,
El Águila esperando está en el barranco viejo …
y dicen que el Águila vio volar por el firmamento,
a dos ángeles entre lazados… que el mandaron dos beso