"" "" "" The Wind Manso galebov ... "" "" ""
Nekega dne veter postaja Manso de las Gaviotas na vzhodu
in nihče ne bo opazil, svojo prisotnost, ko pridem nasmejan,
ker sem samo vedeti, kaj hoče, ko me je videl v oči
mi povej ... "" To je tvoj čas .. ., in veš zakaj ... sem prišel pogledat. " dan bodo leteli z drugimi pticami in "oni" ne bo nikoli razumel , saj je prišel veter Manso, skrbijo le za opravljanje svojih nalog , saj so me prosili, za vedno ... čutiš? ... in ni treba znova skriti grenak depresijo, ki je moje telo. Kateri kdaj eno vprašanje iz svojih ust, kaj čutite, moje življenje izven oblikovali svoje odločitve ne misli moje,čudno se počutim ... kot tujca .... v svojem življenju, ko sem ti dal vse, kar je v moji krvi .... imel .... bom walker ali romar cesta .... od ljudstva .... villa .... ali pa bo na ulice berač prosila stoje ali kleče telo bo spal na tleh s kartona na vrhu ... ali pa tisti, ki je ni bilo že znano, ali Družina je nekoč imela ... Ampak vsaj jaz bom gospodar moj prazna in moja samota dneva, ne da bi čakala, da sem razumel in sem vprašal, kaj je moje življenje, sem ti dala vse in nikoli ni hotel razumeti, kdo je oče je vendar vsaj razumeti, kdo so njihovi umi oslabeli, da mine. niso krivi počutim opustila, ne da bi njegovo podjetje in dobro ... bolje, ker vedo o njih .... Evil jih požrl , ampak ona in jaz poznam in vem, veliko zlo hodi tja, kjer ji in ona ve, da jaz vem ... ali pa se mora skrivati svojo jezo iti. Šele ko bo dan v mojem svobode in vaše narobe, moje telo sprosti odločitve razumeti svoje življenje in neuspehe njihovi usodi in začel razumeli mojo tišino, ko sedi na njihovih obrazih ... veter Manso de Las Gaviotas na Vzhodu ... kje letim ...
in nihče ne bo opazil, svojo prisotnost, ko pridem nasmejan,
ker sem samo vedeti, kaj hoče, ko me je videl v oči
mi povej ... "" To je tvoj čas .. ., in veš zakaj ... sem prišel pogledat. " dan bodo leteli z drugimi pticami in "oni" ne bo nikoli razumel , saj je prišel veter Manso, skrbijo le za opravljanje svojih nalog , saj so me prosili, za vedno ... čutiš? ... in ni treba znova skriti grenak depresijo, ki je moje telo. Kateri kdaj eno vprašanje iz svojih ust, kaj čutite, moje življenje izven oblikovali svoje odločitve ne misli moje,čudno se počutim ... kot tujca .... v svojem življenju, ko sem ti dal vse, kar je v moji krvi .... imel .... bom walker ali romar cesta .... od ljudstva .... villa .... ali pa bo na ulice berač prosila stoje ali kleče telo bo spal na tleh s kartona na vrhu ... ali pa tisti, ki je ni bilo že znano, ali Družina je nekoč imela ... Ampak vsaj jaz bom gospodar moj prazna in moja samota dneva, ne da bi čakala, da sem razumel in sem vprašal, kaj je moje življenje, sem ti dala vse in nikoli ni hotel razumeti, kdo je oče je vendar vsaj razumeti, kdo so njihovi umi oslabeli, da mine. niso krivi počutim opustila, ne da bi njegovo podjetje in dobro ... bolje, ker vedo o njih .... Evil jih požrl , ampak ona in jaz poznam in vem, veliko zlo hodi tja, kjer ji in ona ve, da jaz vem ... ali pa se mora skrivati svojo jezo iti. Šele ko bo dan v mojem svobode in vaše narobe, moje telo sprosti odločitve razumeti svoje življenje in neuspehe njihovi usodi in začel razumeli mojo tišino, ko sedi na njihovih obrazih ... veter Manso de Las Gaviotas na Vzhodu ... kje letim ...
"""" "" El Manso Viento de las Gaviotas ...""""""
Algún día llegará el Manso Viento de las Gaviotas por el Oriente
y nadie notará su presencia cuando sonriente a mi llegue,
pues solo yo sabré lo que él quiere, cuando al verme a los ojos
me diga..."" es tu hora ... y ya sabes porque he venido a verte ...".
Volarán por el día los demás pájaros y "ellos" nunca entenderán
porque vino el Manso Viento, solo se preocuparan de sus quehaceres
que como siempre jamás me han preguntado ... ¿ que sientes ...?
y no tendré que disimular más, la amarga depresión que mi cuerpo tiene.
Que nunca una sola pregunta de sus bocas por saber lo que uno siente,
ajenos a mi vida formaron sus decisiones sin pensar en las mías,
extraño me hicieron sentir ... como un extranjero .... en sus propias vidas,
cuando yo les dí todo lo que más adentro de mi sangre .... había ....
Seré caminante o peregrino de caminos .... de pueblos .... de villas ....
o seré mendigo en una calle que pide limosna de pie o de rodillas,
seré cuerpo que duerme en el suelo con cartones encima ...
o seré el que ya no sabe quien fue o si tuvo alguna vez familia ...
Pero al menos seré dueño de mis vacíos y de mis soledades del día,
sin esperar que me comprendan ni que me pregunten que es de mi vida,
yo todo les dí y nunca quisieron entender quien era el padre que tenían
pero menos entendieron quien sus mentes atrofió para la mía.
Ellos no son culpables de hacerme sentir abandonado sin su compañía
y mejor así ... porque de saberlo....sobre ellos el Mal les devoraría
pero ella y yo nos conocemos y sé muy bien hasta donde su maldad camina
y ella sabe que por yo saberlo ... debo ocultárselo o a ellos irá su ira.
Solo cuando el día de mi libertad y de su mal, mi cuerpo se libere
entenderán las decisiones de sus vidas y los fracasos de sus suertes
y empezaran a comprender mis silencios, cuando sientan en sus caras ...
el Manso Viento de las Gaviotas por el Oriente ... a donde yo vuele ...
y nadie notará su presencia cuando sonriente a mi llegue,
pues solo yo sabré lo que él quiere, cuando al verme a los ojos
me diga..."" es tu hora ... y ya sabes porque he venido a verte ...".
Volarán por el día los demás pájaros y "ellos" nunca entenderán
porque vino el Manso Viento, solo se preocuparan de sus quehaceres
que como siempre jamás me han preguntado ... ¿ que sientes ...?
y no tendré que disimular más, la amarga depresión que mi cuerpo tiene.
Que nunca una sola pregunta de sus bocas por saber lo que uno siente,
ajenos a mi vida formaron sus decisiones sin pensar en las mías,
extraño me hicieron sentir ... como un extranjero .... en sus propias vidas,
cuando yo les dí todo lo que más adentro de mi sangre .... había ....
Seré caminante o peregrino de caminos .... de pueblos .... de villas ....
o seré mendigo en una calle que pide limosna de pie o de rodillas,
seré cuerpo que duerme en el suelo con cartones encima ...
o seré el que ya no sabe quien fue o si tuvo alguna vez familia ...
Pero al menos seré dueño de mis vacíos y de mis soledades del día,
sin esperar que me comprendan ni que me pregunten que es de mi vida,
yo todo les dí y nunca quisieron entender quien era el padre que tenían
pero menos entendieron quien sus mentes atrofió para la mía.
Ellos no son culpables de hacerme sentir abandonado sin su compañía
y mejor así ... porque de saberlo....sobre ellos el Mal les devoraría
pero ella y yo nos conocemos y sé muy bien hasta donde su maldad camina
y ella sabe que por yo saberlo ... debo ocultárselo o a ellos irá su ira.
Solo cuando el día de mi libertad y de su mal, mi cuerpo se libere
entenderán las decisiones de sus vidas y los fracasos de sus suertes
y empezaran a comprender mis silencios, cuando sientan en sus caras ...
el Manso Viento de las Gaviotas por el Oriente ... a donde yo vuele ...